Tenkočutno in nadvse sofisticirano glasbeno potovanje, ki je simbol za iskanje lastnih korenin avtorjev, kdaj tudi poslušalcev.

Two Rivers Records, 2016

Kadar se srečajo trije glasbeniki iz treh različnih dežel, v tem primeru slovenski harmonikar Janez Dovč, brazilski tolkalec Adriano Adewale in slovensko-švedska pevka s stalnim naslovom v Londonu, Emilia Mårtensson, gre že slutiti, da bo glasba prinesla svojevrsten spoj kultur. In če k temu dodamo še besedila, povečini napisana na podlagi ljudskih pesmi, a vendar plod avtorskega dela, smo lahko prepričani, da bo osnova gotovo izhajala iz tradicije, a tudi, da bodo vanjo primešani inovativni elementi, v tem primeru elektronska pomagala, ki so uporabljena nadvse skrbno. Prav zato starodavno izročilo ni oskrunjeno, prej prav nasprotno. Pridobilo je sodobno časovno dimenzijo. Iz vsega opisanega torej sledi, da je prvenec ELDA tria žanrsko težko opredeliti, a ne zaradi razslojenosti, saj zveni celovito, temveč ker imajo osrednjo vlogo pripovedi same. Te opevajo domotožje, melanholijo, žalobnost, hrepenenje nekoga, ki je rodno grudo zapustil in odšel v daljni svet. In če je ta notranji svet izredno zgoščen, je zunanji – v tem primeru glasbeni – izčiščen do te mere, kot je prostrano skandinavsko podeželje. Zdi se, da je glasba postavljena v prazni zvočni prostor, ki ga nikoli ne uspe zapolniti, a daje jasno vedeti, da je prisotno. In v tem je pravzaprav tudi ves čar te izdaje.

V središče celotnega dogajanja so postavljene vokalne linije, ki se gibajo znotraj angleščine in nekaj malega švedščine, medtem ko sta tako Dovč kot Adewale tista, ki poskrbita za ambientalne odtenke. Očitno ti v skladbi To the Sun, To the Moon, ki temelji na slovenski ljudski Lepa vida, niso bili potrebni, saj gre le za preplet dveh vokalnih linij, pri čemer je ena temeljna, statična, in druga, melodična, leže na prvo. Za razliko od te je Remembering/Vem Kan Segla. tradicionalna švedska skladba, v švedščini pa zveni tudi Hon och Han, ki ima močan in poudarjen ritem, medtem ko se kitice ciklično ponavljajo ali variirajo. Le-te razbijejo brezbesedni klici, ki predstavljajo nekakšen refren. Isto gre zaslišati tudi v Ellis Dreams z nekaj obrati in nekoliko drugačno energijo od večine. Na splošno se zdi prvi del albuma izredno intimen, medtem ko se drugi del nekoliko odpre in premore več hudomušnosti ter igrivosti. Takšni sta še posebno sklepni Tillsammans in Lobo Guara, za kateri se zdi, da sta spojeni in druga predstavlja nadaljevanje prve, medtem ko vokalni vložki obeh instrumentalistov vnesejo živost. Sicer tolkala v večini skladb predstavljajo trdnost in so simbol za pot (I am dreaming with you je solistična skladba Adriana Adewala), harmonika pa prinaša pogosto ponavljajoče se motive in v glasbo vnaša barvo. Navkljub temu da Janez Dovč na albumu nima solistične skladbe, se v več primerih izrazi kot avtor, pri čemer velja še posebno izpostaviti The Tree iz filma Drevo, za katero je prejel tudi nagrado.

Projekt ELDA tria premore obilo globine, za katero bodo površni poslušalci prikrajšani. Kajti v tem primeru golo poslušanje ni dovolj; potrebno je ponotranjiti občutja, ki nam jih posredujejo s svojim muziciranjem. Nadvse zanimivo bi bilo skladbe nadgraditi s prisotnostjo maternih jezikov vseh treh in posledično večjo odsotnostjo angleščine, a to je, morda, že korak dlje od tega, kar so si zadali. V tem trenutku je pač ELDA preprosto izredno lepa glasbena izkušnja, ki človeka ne zapusti tako zlahka.

Nina Novak