Branje

Glasno branje ima številne pozitivne učinke

Nobena skrivnost ni, da na človeka vpliva branje veliko bolj pozitivno kot gledanje televizije, saj branje krepi domišljijo, z opazovanjem, kaj se dogaja na ekranu, pa jo zaviramo. Manj znano je, da to ne velja le za leposlovje, ki ga danes z lestvic najbolj branih knjig izpodrivajo priročniki za osebno rast. A knjige s tovrstno vsebino v večini primerov ponujajo lahke rešitve, literatura pa prikazuje kompleksnost odnosov, sveta in življenja, zato tako branje povečuje sposobnost analitičnega mišljenja ter samozaupanje.

Med pozitivne učinke, ki jih prinaša redno prebiranje knjig, sodijo še izboljšanje spomina in koncentracije, zmanjšanje stresa, večanje besednega zaklada, ohranjanje jezika ter seveda splošna razgledanost.

Pomembna je ugotovitev, da ima glasno branje dobrobiti tudi za poslušalce. Če otrokom redno beremo, se jim dokazano zveča sposobnost pismenosti, medtem ko za odrasle velja, da je branje pomemben dejavnik, ki zmanjšuje verjetnost nastopa demence, okrevajočim po kapi pa vrača spomin, jim pomaga pri ponovnem vključevanju v družbo in k večji samostojnosti.

Glasno branje ima stevilne pozitivne ucinke 1

­­­Lahko trdimo, da je branje navada uspešnih ljudi. In med merila, kdo je uspešen, danes uvrščamo (bolj kot kadarkoli prej) tudi sposobnost videti sočloveka, še posebej ranljivejše skupine: otroke, starejše in obolele.

Prav branje nedvomno spodbuja empatijo, zato mu Nina Novak Oiseau, ki ji glasno prebiranje v sklopu literarnih večerov nikakor ni tuje, namenja veliko pozornosti. Ob tem prisega na jezikovno bogato in klasično narativno literaturo, kakršno piše tudi sama, ter čustveno doživeto interpretacijo, ki posamezno delo obarva s še za odtenek večjo živostjo. S tem svojim poslušalcem v vsakdan vnaša občutek pripadnosti, druženje, učenje, predvsem pa veselje.

Glasno branje izvaja bodisi za skupine bodisi za posameznike, pri čemer veliko pozornosti namenja prav otrokom, osebam z motnjo vida ali diagnozo disleksije, starejšim ter obolelim, s poudarkom na okrevajočih po kapi.

Skupinsko branje prilagodi krajšim literarnim delom ali pa pod drobnogled vzame besedila pesmi, saj poezija dopušča več svobode pri interpretiranju kakor proza, medtem ko individualno glasno branje v celoti podredi željam poslušalca ali njegovih svojcev. Ker gre za zasebna, običajno tedenska srečanja, zgodbo vsakič nadaljuje, kjer jo je prejšnjič zaključila, poprej pa še skupaj s poslušalcem naredi kratko obnovo ter na ta način obudi dotedanjo vsebino knjige.

Tovrstno aktivno preživljanje časa ima za starejše več prednosti. Med bralcem in poslušalcem se sčasoma vzpostavi zaupanje, poslušalec je aktiven, saj mora pazljivo poslušati, da bi lahko sledil dogajanjem, pri tem pa ob koncu in začetku prebrano nadgradi z lastnimi opažanji, izkušnjami, dilemami ali razmišljanji, kar sčasoma izboljša tudi njegove druge sposobnosti, predvsem pa začuti, da je sprejet in viden kot celovita oseba.

Otrokom glasno branje ponuja kulturni model, ob katerem se bodo razvili v družbeno odgovorna bitja. Morda se bodo v mladostništvu nekoliko odmaknili od bralne kulture, a se bodo kot odrasle osebe vračali v svet knjige. Navsezadnje zasejano seme prej ali slej zagotovo vzklije in ni je lepše žetve kakor je branje. V družbi ali samostojno.

Besedila pesmi so nosilci glasbenih zgodb