STO LET JAZZA NA SLOVENSKEM
Jazzoletje
Jazzoletje, stoletni prelet jazz glasbe na Slovenskem, je projekt, ki ga je Nina Novak (Oiseau) pripravila ob enem pomembnejših mejnikov v zgodovini slovenske glasbe. Leta 2022 namreč obeležujemo sto let jazza na Slovenskem, saj so na naših tleh prvi takti tega žanra zazveneli že leta 1922, ko je Tržačan Miljutin Negode s svojo zasedbo prvič izvedel glasbo z zametki jazza.
Projekt tako kot Nova frekvenca, Dueti in TradEtno združuje besedo ter glasbo, med jubilejnim letom pa je na sporedu vseh pomembnejših kulturnih institucij tako doma kot v zamejstvu. Uvodni intervju občinstvu razkrije ključne prelomnice sto let trajajoče glasbene tradicije in poda tehtna vprašanja s področja glasbe ter kulture na splošno in na ta način vlogo jazz glasbe družbeno aktualizira. A četudi se melodije morda skozi večer kdaj prepletajo z besedo, sklene Jazzoletje koncert z eno od zasedb.
Ker je avtorica k sodelovanju povabila malodane vse priznane in mednarodno uveljavljene slovenske jazz glasbenike, Jazzoletje tkejo izbrani, vsebinsko zaokroženi, kakovostni repertoarji. Gre torej za uravnotežen projekt s šestimi programskimi različicami, zbranimi v tri sklope.
Prvi je posvečen razvoju in zgodovini jazz glasbe pri nas, oblikujeta pa ga Swinging all the way (Nikola Matošić) in Impro(iz)vajanje (Peter Ugrin). Medtem ko se prvi osredotoča na pojave, ki so vplivali na razvoj jazza pri nas (denimo ustanovitev Plesnega orkestra Radia Ljubljana, danes Big Banda RTV Slovenija, prvi jazz festival na Bledu, zdaj Jazz festival Ljubljana, otvoritev Jazz Cluba Gajo …), drugi ponazori razvojno pot in razširitev instrumentarija znotraj te glasbene zvrsti ter tudi njeno stilno raznolikost. Jazzoletje tako občinstvo spomni na temelje oziroma izvor vseh popularnih žanrov, ki se brez pojavnosti jazza nedvomno ne bi razvili oziroma bi se razvijali povsem drugače.
Drugi sklop projekta Jazzoletje združujeta temi Čas zahteva nove orientacije (Ana Čop) in There Be Monsters (Boštjan Simon). Oba programa posežeta na temeljno področje Nine Novak (Oiseau), katere osnova glasbenega udejstvovanja je kritika. Družbena aktualizacija jazzovske glasbe je tudi sicer izredno pomemben del projektov, kakršen je Jazzoletje, saj jazz od samih začetkov povezujemo z bojem za enakost, enakopravnost, svobodo in pravico. Ni torej naključje, da je bil marsikje prepovedan. Gre namreč za glasbo, ki družbi nastavlja ogledalo in jo spodbuja k spremembam, Jazzoletje pa se ob tem dotakne še kulturne centralizacije.
A ker je ena od vodilnih nalog zgodovine učenje, sega tretji sklop na področje razvoja družbe, kulture in posameznika, ki tako na odru kot v življenju potrebuje improvizacijske veščine. Improvizacija kot ključen element jazza je zato osnovno vodilo programov Boben, metlice, ti in jaz(z) (Gašper Bertoncelj) in Quarantunes (Marko Čepak Maki). Oba izpostavljata vzgojno-izobraževalno noto jazz glasbe, ki je iz klubov že davno prešla v izobraževalne institucije, in pojavnost posameznih jazzovskih središč, kjer se že kar praviloma razvijajo različne slogovne usmeritve. In prav slednje so, ob dejstvu, da vsi stili popularne glasbe izvirajo iz jazza, eno osnovnih vodil projekta Jazzoletje.
Vsi trije sklopi k sto let trajajoči tradiciji jazzovske glasbe in samemu jazzu pristopajo celostno ter splošno in strokovno javnost opominjajo na pomembnost tega žanra, s tem pa ga tudi popularizirajo.
Ker Jazzoletje v enaki meri kot drugi projekti kritičarke, glasbene publicistke in urednice Nine Novak (Oiseau) vključuje tako intervju kot koncert, s posredovanjem temeljnih znanj, ključnih za razumevanje slišanega, pomembno prispeva k širši sprejetosti jazza pri splošnem poslušalstvu.
Jazzoletje se v jubilejnem letu 2022, v katerem obeležujemo sto let jazza na Slovenskem, izvaja po vsej Sloveniji in v zamejstvu. Aktualni datumi so navedeni v koledarju dogodkov.