Urednik

Le urednik je zmožen odločati nepristransko

Odkar je splet postal vodilni svetovni medij, smo oropani možnosti za objektivno in stvarno podajanje informacij, saj je dandanes že vsak svoj urednik. Celo tiskovine so pogosto v celoti plod našega lastnega dela, pri čemer se neredko izgublja kredibilnost. Ni namreč pomembno, ali pripravljamo knjige, v katerih so poezija, proza ali strokovni prispevki, ali pa programsko knjižico festivala, katalog izdelkov, nemara časopis ali revijo. Tisto, na kar v želji po predstavitvi radi pozabimo, je, da svoje delo težko realno ocenimo in zato težav ne rešujemo vedno v svoje dobro. Urednik za razliko od nas ostaja nepristranski, zmožen uvida v vse ravni posameznega projekta.

Urednik torej ni oseba, ki narekuje vsebino publikacije, kot se marsikdaj zmotno razume. To je po navadi naloga avtorja oziroma naročnika, je pa urednik gotovo tisti, ki pomaga sprejemati odločitve, saj premore izkušnje, zaradi katerih je lahko končni rezultat boljši.

Pregled besedila, njegovi popravki, členjenje posameznega prispevka in razporeditev del so gotovo ključne naloge, ki jih sprejme urednik. Vendar danes urednik pogosto opravlja tudi koordinacijo med avtorjem, založnikom, oblikovalcem, tiskarjem, lektorjem, fotografom, sploh med vsemi, ki na kakršenkoli način sodelujejo pri objavi knjige, časopisa ali revije. Zato je pomembno, da je urednik oseba, ki jo odlikuje vsestranskost, kakršno zaradi izkušenj premore Nina Novak Oiseau tako na področju urednikovanja zbirk poezij kot proznih del, še posebej pa je to vidno pri izdajanju revij in (spletnih) časopisov ter programskih (festivalskih) knjižic.

Le urednik je zmozen odlocati nepristransko 1

­­­A urednik se, četudi gre za ozko specializirano področje, dobro znajde povsod, saj gre v prvi vrsti za presojo o tem, komu je publikacija namenjena, kaj želimo z njo sporočiti in doseči ter za izbiro najboljših jezikovnih, vsebinskih in oblikovnih sredstev, s pomočjo katerih dosežemo postavljene cilje.

Velja upoštevati tudi, da se urednik poslužuje povsem drugih veščin pri urejanju revije ali časopisa v primerjavi s katalogi, programskimi knjižicami ali revijami, ki so namenjene širši populaciji. Pri slednjih je običajno v večjem obsegu zastopan intervju – primer tega je tudi Jazzopis –, zato je potrebnih nekoliko manj uredniških intervencij, medtem ko knjige zahtevajo povsem drugačen pristop, pri čemer ni pomembno, ali je vanje vključena poezija ali proza. V vsakem primeru pa ima urednik nalogo pomagati avtorju kar najbolj jasno izraziti misli in izpostaviti njegove pisateljske ter umetniške veščine.

Eno redkih področij, kjer se kakovost nikoli ne bi smela podrejati tržni uspešnosti, je prav kultura. Tako urednik kot avtor nikoli ne bi smela manipulirati z bralcem. Prav zato so knjižna dela, izdana v samozaložbi ali pri manjših, neodvisnih založbah, katerih cilj ni le dobiček, v več pogledih marsikdaj veliko bolj čista, iskrena in srčna kot odmevnejši naslovi velikih izdajateljev. A kakorkoli že, urednik naj bi bil nekdo, ki zna prisluhniti željam in potrebam avtorja, z njim razviti strateški načrt, s katerim bo avtor udejanjil svoje dolgoletne zamisli, in hkrati nekdo, ki zna nepristransko svetovati, kako besedilo ali publikacijo izboljšati, pri tem pa vendar ohraniti avtorjevo avtentičnost.

Kajti bistvo vsakega velikega koraka je tudi razumevanje, da avtor sanja, medtem ko urednik sanje uresničuje.