JAZZ INTERVJU V ŽIVO
Nova frekvenca
Mesečni ciklus večerov Nova frekvenca nedvomno bogati, predvsem pa dopolnjuje in nadgrajuje slovensko jazzovsko ustvarjalnost. Dogajanje poteka v sodelovanju s Knjižnico Otona Župančiča Mestne knjižnice Ljubljana in zajema intervju z izbranim slovenskim jazzovskim glasbenikom, od druge sezone dalje pa še njegov koncert, ki je bodisi solistične bodisi kolektivne narave.
Nova frekvenca je januarja 2017 vzniknila z željo po popularizaciji jazza, ki ga večina poslušalcev še vedno opredeljuje kot precej zahtevno glasbo, za razumevanje katere je potrebno predznanje. Projekt je sicer zasnovan na v glasbeni umetnosti dokaj redek način, saj obiskovalcem še pred koncertom poda osnovna kompozicijska ali izvajalska orodja, značilna za gosta, ki je pogosto tako izvajalec kot avtor.
Intervju, ki ga vodi kritičarka in glasbena publicistka, po stroki univerzitetna diplomirana muzikologinja Nina Novak (Oiseau), zajema predstavitev aktualnega albuma, izdanega v preteklem letu, kar je tudi pogoj za gostovanje v ciklusu Nova frekvenca, in glasbene osebnosti, ki pa je znotraj polja jazzovske glasbe vedno tesno povezana s splošnimi pojmi, ne nujno strogo vezanimi izključno na umetnost, temveč na življenje, družbo, svet, kulturo. Izjema je šesta sezona, ki zaradi obeleževanja sto let jazza na Slovenskem, v ospredje postavlja prvo generacijo jazzovskih glasbenikov oziroma glasbenike, ki so v preteklih desetletjih pomembno vplivali na razvoj jazza in k delovanju spodbudili tudi druge.
Živahen pogovor gosta in moderatorke tako razkriva aktualno problematiko brezosebnega poslušanja ter kulturno politiko. S tem tvori pregled zgodovine jazzovske glasbe in kaže širino ter bogastvo slovenske jazzovske ustvarjalnosti, ki posega po tradicionalnih, a tudi svobodnejših jazzovskih oblikah, pogosto dopolnjenimi z vplivi številnih drugih žanrov, denimo ljudske glasbe, rocka, fusiona in drugih. Nova frekvenca je zato predvsem prostor raznolikosti, kjer se ima umetnik priložnost izraziti tudi besedno in na ta način svoje delo umestiti v širši družbeni kontekst.
Razpoloženje na večerih je sproščeno, iskrivo in igrivo, vendar ne manjka resnosti, profesionalnosti ali kritike, zaradi katere ima intervju z izbranim gostom večjo težo. Kajti ta opozarja na probleme ne le slovenskega jazza, marveč celotne kulture. Da pa v preteklosti ni bilo dosti drugače, razkrivajo pomenljivi, v pogovor vtkani citati svetovnih jazzistov ali umetnikov, kar še dodatno popestri dogodek, medtem ko samemu projektu Nova frekvenca doda izobraževalno oziroma vzgojno vlogo.
Ne čudi torej, da teče že šesta sezona srečanj z gosti, po zaključku katere bo projekt nadgrajen v monografijo o slovenski jazzovski ustvarjalnosti, v katero bodo vključeni izbrani gostje, ki so se v preteklosti dokazali kot suvereni avtorji in izvajalci s svojstvenim umetniškim izrazom. Izdaja bo predstavljala pomemben mejnik znotraj stoletne jazzovske ustvarjalnosti v Sloveniji, saj v taki obliki doslej še ni bila predstavljena.
Občasno namreč Nova frekvenca postane okrogla miza, kjer se razpravlja o razvoju slovenskega jazza in njegovem položaju. Na ciklusu Nova frekvenca so v vseh teh letih gostovali številni doma in v tujini priznani slovenski jazzovski glasbeniki: Lojze Krajnčan, Renato Chicco, Borut Bučar, Nada Žgur, Zlatko Kaučič, Marko Črnčec, Jure Pukl, Žan Tetičkovič, Igor Matković in drugi. Ne glede na slogovno in avtorsko usmeritev gosta pa Nova frekvenca v prvi vrsti razkriva bogate zgodbe, skrite izza not.
