Prva tamburaška opera

Prva tamburaška opera na svetu Ambrož in Katarina

Začetki operne umetnosti segajo v šestnajsto stoletje, medtem ko ima tamburaška glasba prav tako dolgo in bogato tradicijo, vendar do spoja obeh glasbenih žanrov doslej ni prišlo. Prva tamburaška opera na svetu je tako odrske luči ugledala šele konec decembra leta 2019 v Kulturnem centru Semič.

Pobuda za tovrstno delo je prišla s strani Gregorja Zagorca, dirigenta Tamburaškega orkestra Dobréč, ki je na številnih tekmovanjih tamburaških orkestrov dosegel najboljša mesta. Zasedba je nekaj let pred tem za letni koncert pripravila večer opernih arij in vodja je v tem videl spodbudo za nadaljnje delo, saj se je v njem začela rojevati misel, da bi bila tamburaška opera lahko lepa nadgradnja omenjenega večera, ki pa bi hkrati predstavljala tudi zgodovinsko prelomnico.

Prva tamburaska opera na svetu 2

­­­Glasbo zanjo zato podpisuje prav sam, medtem ko ga je Nina Novak Oiseau kot avtorica libreta prepričala s svojo vsestransko vpetostjo v glasbeno ter literarno umetnost. Kot pesnica, pisateljica in obenem univerzitetna diplomirana muzikologinja je namreč zmožna upoštevati tako glasbene kot literarne zakonitosti, te pa je še dodatno povzdignila s svojim pristopom v Italiji živeča režiserka Eva Hribernik, zaradi katere tragika ljubezenske zgodbe preseže prostor ter čas. Pri delu tudi sicer sodeluje mednarodna zasedba pevcev, saj prihajajo iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Srbije.

Tamburaška opera Ambrož in Katarina se opira na legendo, ki se je v belokranjskem mestecu Gradac, umeščenem ob Lahinjo, prigodila med letoma 1661 in 1846, ko je bil tamkajšnji grad v lasti baronov Gusić. A čeprav je zgodba dramatizirana in literarizirana, v njej najdemo tudi številna druga zgodovinska dejstva, kot je sicer dve stoletji kasneje zgrajena železarna ter imena in priimki, ki so bili v takratnem času na tem območju dejansko najpogosteje v rabi.

Prav tako so v zgodbo zajeti belokranjski običaji, ljudski izreki, plesi ter ljudski napevi, kakršni so, denimo: Vse tičice lepo pojo, Bog daj, Bog daj dober večer ali sklepni Aj zelena je vsa gora. Tamburaška opera Ambrož in Katarina je namreč obenem tudi prva opera, ki temelji na belokranjskem izročilu.

Zato avtorja poleg solistom namenjata veliko prostora tudi zboru, s pomočjo katerega tamburaška opera poudari takratne družbene razlike in dvorne spletke, pa tudi paleto karakterjev: od naivnih, dobrosrčnih likov, ki težko najdejo svojo srečo ter mir, do opravljivih služabnikov, pripravljenih sprejeti marsikateri kompromis samo za neznatno večjo moč.

Tamburaška opera ima sicer tri dejanja. Prvo se začne 23. junija, na dan kresovanja, in konča skoraj leto kasneje, 24. aprila z jurjevanjem oziroma dan kasneje s poroko, do katere pa zaradi tragičnega konca nikoli ne pride. Pri tem drugo dejanje predstavlja antitezo obema, prej omenjenima dejanjema.

Libreto odlikuje bogat jezik. Poleg leitmotiva, prisotnega v različnih variacijah, je tamburaška opera pisana v verzih, prepredena pa je s številnimi arhaizmi, s katerimi Nina Novak Oiseau še nadgradi že tako bogato metaforiko in ljudsko izročilo. Slednje se v enaki meri odraža skozi glasbo, medtem ko obe dopolni bogata kostumografija.

Zaradi vsega naštetega, pa tudi dejstva, da tamburaška opera v zasedbi gosti mednarodne pevce iz več držav, prva tamburaška opera na svetu Ambrož in Katarina predstavlja kulturno-umetniški presežek, ki bo Slovenijo ponesel v svet.

logo Tamburaskega orkestra Dobrec

»Libreto je napisala Nina Novak Oiseau, ki je in muzikologinja in pesnica in pisateljica in kritičarka in publicistka. Vsestranska osebnost torej, ki se je z vso odgovornostjo podala v ustvarjanje tega libreta. Predvsem je bilo to veliko zgodovinsko delo – raziskati vse strani te tragedije, ki se je res zgodila v Gradcu konec 17. stoletja. Potrudila se je celo najti arhaizme slovenskega jezika takratnega časa. Razume pomen jezika, ki je bil tekom celotne zgodovine tamburaštva ogromen. /…/ V vsem tem je uspela. Ker je tudi sama kantavtorica, je bila zmožna skladatelju nuditi obilje poetičnih besedil.« (Dušan Mihalek)

»Boj za ljubezen in pogum, da si dovoliš živeti življenje, ki ga čutiš, je večno aktualna tematika. Jezik je bogat, mestoma poln arhaizmov. Je pa to prva opera, ki temelji na belokranjskem izročilu. Lahko bi jo poimenovali kar etnoopera.« (Dragana Stanković, Dnevnik)

https://www.dnevnik.si/1042917189