Umetnost

Umetnost pisanja ali kaligrafija

Izraz kaligrafija je sestavljen iz grških besed kallos (lepota) in graphẽ (pisanje), a zgodovina te veščine sega v čas, ko smo si ljudje pričeli sporočila predajati v pisni obliki.

Sprva s pomočjo sličic, iz katerih se je kasneje razvil klinopis, nasledniki teh pa so hieroglifi. Sledile so kitajske pismenke, medtem ko so se kmalu zatem pojavili črkopisi; kot prvi aramejski, zatem grški, nazadnje latinski.

Umetnost pisanja ali kaligrafija
Umetnost pisanja ali kaligrafija 3

­­­Danes izraz kaligrafija enačimo s posnemanjem starih pisav, med katerimi so najpogosteje uporabljene gotica, karolina, unciala, italika in copperplate. Ena najstarejših pisav, ki jih kaligrafija redno izpostavlja kot vodilne, je prav unciala. Gre za grško in latinsko pisavo z bolj ali manj enako visokimi zaokroženimi črkami, ki so bile v uporabi med 4. in 9. stoletjem.

Njena posebnost so izključno velike črke, vendar kaligrafija pozna več njenih različic, te pa se med seboj razlikujejo glede na prostor in čas rabe. Je predhodnica karoline, pisave, ki že ločuje velike črke od malih, pri čemer so prve pravilnejše in jasnejše, medtem ko so druge ožje in nekoliko bolj oglate v primerjavi z uncialo.

Kaligrafija je znana tudi po različnih oblikah gotičnih pisav, razvitih v nemški državi. Tam je bila gotica v rabi vse od poznega srednjega veka do sredine 20. stoletja. Razvila se je iz karolinške minuskole, kamor sodi poprej opisana karolina. Zanimivo je, da sta v gotici izšli obe prvi knjigi v slovenskem jeziku, to sta Katekizem in Abecednik Primoža Trubarja. Gotica je zaradi svoje pravilnosti, ki marsikdaj deluje izredno robustno, in navidezne zapletenosti danes precej popularna, čeprav velja za najmodernejšo pisavo angleški copperplate iz 17. ter 18. stoletja.

Vendar pa kaligrafija ni priljubljena le zaradi umetelnosti pisanja, ki izdelke povzdigne na visoko umetniško ravan, temveč tudi zaradi samega postopka, ki nas uri v ročnih spretnostih. Kaligrafsko pisanje zahteva posebno pero, izjema je le copperplate, primerno izbran papir in črnilo različnih barv. V večini primerov je tako izbira pisave kot papirja in črnila odvisna od namena izdelka. Danes se kaligrafija poleg voščilnic in pesniških izdelkov pogosto uporablja za priznanja, vabila in posebne slavnostne podelitve. Ena takšnih je tudi Kozinova nagrada, ki jo že vrsto let podeljuje Društvo slovenskih skladateljev, plakete zanjo pa pripravlja Nina Novak Oiseau, vešča šestih različnih kaligrafskih pisav.

Umetnost pisanja ali kaligrafija 2
Umetnost pisanja ali kaligrafija 1

A kljub temu da gre za umetniško dejavnost, je kaligrafija mnogo več. Je neke vrste meditacija, saj nas že samo dejstvo, da kaligrafski izdelek ne dopušča napak in popravkov, prisili k bivanju v trenutku. Pisanje zahteva visoko mero koncentracije in pozornosti, saj vsako črko sestavlja več potez, s tem pa nas kaligrafija uri tudi v potrpežljivosti ter nam daje možnost, da umirimo tako duh kot telo.

Kaligrafija zato ne dopušča hitenja. Med pisanjem naše misli postanejo povsem prazne, saj nismo zmožni razmišljanja o pišočem besedilu. Pravzaprav pozornosti ne namenjamo niti besedi, ki jo pravkar izpisujemo, temveč le črki v nastajanju, še pogosteje le eni sami potezi s pisalom. To je razlog, da nas kaligrafija upočasnjuje in v tem hitrem svetu opominja na bistvo. Postavi nas v prostor, v katerem smo le mi sami, medtem ko čas postane večnost.