Ciklus večerov TradEtno je nastal po vzoru na ciklus Nova frekvenca, a s to razliko, da se TradEtno ni ukvarjal s slovensko jazzovsko ustvarjalnostjo, temveč je skušal ohraniti bogato tradicijo slovenske ljudske glasbene zapuščine.
Z željo po popularizaciji glasbe, ki predstavlja temelj vseh modernih zabavnih žanrov, in njeni vključitvi v javno življenje, je jeseni 2019 v Hostlu Celica in Slovenskem etnografskem muzeju potekal ciklus štirih večerov, zasnovanih kot intervju, a nadgrajenih s koncertom.
https://www.nina-novak-oiseau.si/wp-content/uploads/2020/08/TradEtno-2.jpg
Za projektom TradEtno stoji Kulturno in etnomuzikološko društvo FOLK Slovenija, finančno pa sta ga podprla Javni sklad za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in sklad Živeti s pristaniščem Luke Koper. Ob pomoči partnerjev – SRC SAZU in KUD Sestava – so imeli obiskovalci možnost spoznati priznane glasbenike, ki delujejo kot poustvarjalci ljudske glasbe v okviru žanra preporodne glasbe, pa tudi tiste, ki ljudsko glasbo združujejo z modernimi avtorskimi pristopi.
V sklopu ciklusa TradEtno so tako gostovali: istrska zasedba Zingelci, ki jo vodi Marino Kranjac, pevke ljudskih pesmi Cintare in dve zasedbi, Brencl Banda ter Same babe, ki v svoje avtorsko delovanje vključujeta motive iz ljudske glasbene zapuščine, čeprav z osnovnim delovanjem posegata na področje kantavtorske ustvarjalnosti, šansona, rocka in funka.
Nina Novak (Oiseau), kritičarka in glasbena publicistika, po stroki univerzitetna diplomirana muzikologinja, ki je vodila pogovore, je TradEtno oblikovala kot spoznavanje osnovnih značilnosti glasbe posamezne regije (kadar so bili gostje izvajalci ljudske glasbe v duhu preporodne) oziroma besedilne motivike (če so bili gosti ciklusa TradEtno tudi avtorji). Na ta način so prisotni prejeli določena znanja, s katerimi so tudi poslušalci brez glasbenega ozadja lažje razumeli melodije in skladbe, predstavljene v nadaljevanju večera ali v prepletu pogovora ter glasbe, in te tudi ponotranjili.
Kar je vse prej kot samoumevno, kajti moderni prostor se od ljudske glasbe vse bolj odmika, medtem ko je javni prostor ugrabila glasba, ki dosega izredno nizke standarde v besedilnem, melodičnem in harmonskem smislu. Kljub temu je kritika poslušalstvu upravičena le, če z njim vzpostavimo stik in mu ponudimo možnost spoznavanja drugačnosti ter mu podamo orodja, s pomočjo katerih se bo z glasbo, nevajeno ušes, zmoglo povezati. TradEtno je imelo prav to poslanstvo: spoznavanje, predajanje in spoštovanje slovenskega ljudskega glasbenega izročila, predvsem pa razvijanje navade poslušanja, vzgoje občinstva in dvigovanje ravni predvajane in poslušane glasbe, prav tako spodbujanje k petju.
https://www.nina-novak-oiseau.si/wp-content/uploads/2020/08/TradEtno-3.jpghttps://www.nina-novak-oiseau.si/wp-content/uploads/2020/08/TradEtno-4.jpg
Ciklus večerov TradEtno namreč ni zahteval mirnih, zadržanih obiskovalcev, ki bi nemo in brezizrazno spremljali dogajanje na odru, temveč je želel njihovo vključenost, kar je bila posebnost današnjih, individualistično naravnanih kulturnih dogodkov. A to vendar ne preseneča, saj se je še ne tako dolgo nazaj ljudska glasba izvajala kolektivno ob najrazličnejših priložnostih in je izražala tako veselje kot lajšala bolečino. V primerjavi s tem pa danes ljudje le redko zapojejo spontano in še redkeje zaplešejo.
V okviru ciklusa večerov TradEtno so bili vokalno izražanje, pogovor in plesni vložki nadvse dobrodošli, saj druženje ter skupno prizadevanje za končni rezultat, ki ni nujno vedno umetniški presežek, vsem nam dajeta občutek pripadnosti, na katerega v teh brezosebnih časih pogosto pozabimo, pa čeprav v naša življenja vnaša toplino.
