Spoj dramaturško obarvanih besedil, lahkotnih melodij in izvajalske izvirnosti.

Klopotec, 2018

Četudi je Grad gori! novo ime na zemljevidu slovenskih ljudsko obarvanih zasedb, ga sestavljajo trije dobro nam znani akterji. Gre za vokalistko in besedilopisko Brino Vogelnik, sicer pevko skupine Brina, harmonikarja Matijo Solceta, ki vodi festival Plavajoči grad, in violinistko, improvizatorico ter klasično glasbenico Barjo Drnovšek. Že njihovo raznoliko ozadje daje naslutiti, da je glasba razgibana in posega tako po humorju, igrivem poigravanju, muzikalnih solističnih vložkih kot tudi kabaretnem pridihu. Glasbeniki obujajo slovenske in evropske ljudske zgodbe v sveži luči, pri čemer se ozirajo po ušesom manj znanem repertoarju. Mnoga besedila sta prispevali Eka in Brina Vogelnik, medtem ko osnovo predstavljajo slovenske, švedske, francoske, ameriške ter češke tradicionalne skladbe, vanje pa so vtkali mnoge folk motive, ki ljudsko glasbo približujejo mehkejše obarvanim, lahko bi dejali tudi lažje poslušljivim žanrom.

Skladbe bi zlahka označili kot ljudske pripovedi, v katerih imajo ljudje, oziroma množica, pravico do besede. To pritegnejo s posameznikom, v tem primeru z Brino, pri čemer množico predstavlja Matija Solce z bogatimi spremljevalnimi vokali. Če harmonika v skladbe vnaša energičnost, nasičeno s strastjo, violina markantno dopolni celovito sliko, ki jo občasno pospremijo še tolkala gosta Blaža Celarca, denimo v skladbah Amerika, Jagoda ali Trdoglav. Tolkala posamezne skladbe prizemljijo, četudi ima ritem, sicer pogosto prežet z obrati, pomembno vlogo v vseh. Izpostaviti velja še moško-ženske relacije, ki so prisotne že v samih naslovih. Če je Lepa Jana v tem pogledu edina ženska, a v ospredju, kot izstopa tudi Brina, Matija predstavlja moški svet akterjev, kot so Lars, Johnny ali Franc. Zgodbe so življenjske in opevajo odhajanja, hrepenenja, borbe vsakdana, zlomljena srca in temne usode človeka. Tudi večplastne vokalne linije, ki se med seboj dopolnjujejo, prav tako hipnotični zvočni efekti, opredeljujejo Grad gori!, še najbolj izrazito v Johnny ali Lepa Jana.

Vse našteto, čeprav v prvem planu govorimo o glasbi, dokazuje, da zasedba terja poslušalce, ki bodo veliko mero pozornosti namenili tudi besedilom. Ta so povečini slovenska, a vsebujejo nekaj tujejezičnih pasaž, medtem ko izvajalske nianse barvajo sicer dokaj enostavne ljudske melodije. Premorejo dramaturgijo, prej dotično gledališkim tekstom, medtem ko jih glasba dopolnjuje in poudarja, tudi zato, ker ima edino glasba moč nagovoriti srce brez kakršnihkoli posrednikov. Če je harmonika v tej vlogi temeljna, Matijevi spremljevalni vokali dopolnjujoči in violina tista, ki poskrbi za mehkost, muzikalnost, je Brinin rahločutni, nežni glas razlog, zaradi katerega nam pozornost ne skrene drugam. A četudi za trenutek že skrene, se kmalu vrne nazaj, kot se ciklično obračajo tudi teme posameznih skladb.

Nina Novak